



Vaša ocena: 



Ocena 4,4 od 65 glasov
Ocenite to novico!
| Zakaj se ta mit (o visokem deležu lastniških stanovanj v Sloveniji, op. p.) tolikokrat ponavlja? Ker smo gradnjo stanovanj tako bizarno podražili in zakomplicirali, da si jih gospodinjstva s povprečnimi plačami ne morejo več kupiti. In ker tega politično ne želimo spremeniti, pa bi lahko, si izmišljujemo nekakšne teorije o najemnih stanovanjih in o škodljivosti visokega deleža lastniških. |
| Zato so se zdaj domislili, da bi za državna neprofitna stanovanja začeli zaračunavati tako imenovano tržno najemnino, ki bi bila v resnici administrativna in bi postala mehanizem za fiksiranje cene. Tako bi dobesedno proizvedli najemnike, ki jih zdaj ni. Po načelu, če ne gre Mohamed h gori, naj pride pa gora k Mohamedu. |
| Naloga vlade je ustvarjati razmere, da si gospodinjstvo z dvema povprečnima plačama stanovanje lahko kupi. Ne da ga dobi od države v dar. Ne da država subvencionira najemnino. Ampak, da si ga lahko kupi! Da bi bila mera polna, so pogosto tisti, ki govorijo o najemnih stanovanjih in cenejših lokacijah, lastniki stanovanj v prestolnici. Drugim predpisujejo zdravilo, ki ga sami nikoli ne bi jemali. |
Predlog nacionalnega stanovanjskega programa je delo lobijev, ki si že od začetka krize želijo reševati banke in gradbena podjetja tako, da fiksirajo cene stanovanj in ne pustijo, da bi te padle, je prepričan Tomaž Štih.
Padec novele zakona o graditvi objektov, zamisel o dajanju stanovanj v lasti bank na trg, novi nacionalni stanovanjski program in večanje razpoložljivosti zazidljivih zemljišč - to so nekatere izmed tem, o katerih smo se pogovarjali s Tomažem Štihom.
Pred meseci ste bili eden izmed največjih nasprotnikov novele zakona o graditvi objektov, ki je omejevala gradnjo objektov v lastni režiji. Tudi po zaslugi vašega aktivizma je ta novela padla v vodo. Ste to pričakovali?
Nisem. Bili smo prešibki in novela ni padla zaradi nas. K sreči je tudi znotraj koalicije marsikdo nasprotoval omejevanju gradnje enodružinskih hiš v lastni režiji, ki jo je predvideval novi zakon o graditvi objektov. In tako smo na koncu skupaj zmagali.
Če človek ne zasluži dovolj, da bi si kupil dom, mu ostane le možnost, da ga zgradi s kapitalom znoja t. i. sweat equity. Tega človeku, ki ni ničesar kriv, samo zaradi tistih, ki delajo na črno, nihče ne sme prepovedati. Med kampanjo so lobiji poudarjali, da nekatere države to vseeno prepovedujejo. Če je to res, bi morali naši diplomati njihovim vladam izraziti zaskrbljenost nad takšnim obnašanjem oblasti.
Stanovanjska problematika je ena izmed osrednjih tem v slovenski družbi. V javnosti se pojavlja več rešitev te problematike. Pojavljajo se, denimo, zamisli o tem, da bi dali stanovanja v lasti bank na trg. Kakšno je vaše mnenje, bi to pocenilo stanovanja?
To je nujno že zato, ker z odprodajo teh naložb državne banke lahko same poskrbijo za prvovrsten kapital in tega ni treba početi davkoplačevalcem.
Vendar v ozadju proti temu neutrudno delajo lobiji. Trudijo se, da bi ta stanovanja bodisi odkupil kakšen institucionalni vlagatelj - npr. stanovanjski sklad, ki trenutno razpolaga s 100 milijoni evrov presežka - ali pa, da bi jih oddajali. V bistvu imajo ti napori en sam cilj - znebiti se zalog po cenah, kakršne so si zamislili, in ne po cenah, kakršne bi lahko dosegli, če dajo stanovanja na trg.
Če ta stanovanja pridejo na trg, ga bodo zamajala, o tem ni dvoma. Vendar pa to ni rešitev. Teh stanovanj je premalo, novih pa nihče ne bo gradil, če bodo cene padle pod stroške gradnje in si ne bo mogel od tega obetati dobička.
Če bo država banke spodbudila, da dajo ta stanovanja na trg, bo to tako, kot če bolniku z ledvičnimi kamni daste pomirjevalo. Za nekaj časa pomaga in ima tudi stranske učinke, ampak pozneje je treba bolezen vseeno pozdraviti.
"Tekoči" minister za okolje in prostor Roko Žarnić je novembra lani pri predstavitvi novega nacionalnega stanovanjskega programa izpostavil pomen povečanja števila najemnih stanovanj. Slovenija po njegovem mnenju sodi med države z najvišjim deležem lastniških stanovanj, zato po njegovem mnenju ni smiselno spodbujati nakupa ali gradnje lastnega stanovanja. Kakšno pa je vaše mnenje o novem nacionalnem stanovanjskem programu? Je pot v pravo smer?
Ne. Ta zgodba o visokem deležu lastniških stanovanj je mit, ki je bil že tolikokrat ponovljen, da so ljudje začeli verjeti vanj. V resnici nismo v družbi nekdanjih socialističnih držav čisto nič posebnega in smo po deležu lastniških stanovanj primerljivi s prav vsemi vzhodnimi tekmicami. Pa tudi na Zahodu imajo nekateri kulturo lastniških stanovanj, drugi pa pač najemnih.
Zakaj se ta mit tolikokrat ponavlja? Ker smo gradnjo stanovanj tako bizarno podražili in zakomplicirali, da si jih gospodinjstva s povprečnimi plačami ne morejo več kupiti. In ker tega politično ne želimo spremeniti, pa bi lahko, si izmišljujemo nekakšne teorije o najemnih stanovanjih in o škodljivosti visokega deleža lastniških. To so navadne neumnosti.
Če gredo ta gospodinjstva v najem, ne bo nič rešenega. Če jih ne morejo kupiti in je najemnina tako ali tako sorazmerna ceni stanovanja, tudi najem katastrofalno opustoši njihov družinski proračun. Odločitev o najemu ali nakupu sploh ne bi smela biti v domeni vlade, ampak posameznika. Saj ne živimo več v času diktature proletariata in centralnega planiranja.
Naloga vlade je ustvarjati razmere, da si gospodinjstvo z dvema povprečnima plačama stanovanje lahko kupi. Ne da ga dobi od države v dar. Ne da država subvencionira najemnino. Ampak, da si ga lahko kupi! Da bi bila mera polna, so pogosto tisti, ki govorijo o najemnih stanovanjih in cenejših lokacijah, lastniki stanovanj v prestolnici. Drugim predpisujejo zdravilo, ki ga sami nikoli ne bi jemali.
Naša težava je, da so stanovanja preprosto predraga. Vemo, kako se to spremeni. Samo politično voljo potrebujemo.
Kdo je v ozadju tega stanovanjskega programa? Banke?
Predlog nacionalnega stanovanjskega programa je delo lobijev, ki si že od začetka krize želijo reševati banke in gradbena podjetja tako, da fiksirajo cene stanovanj in ne pustijo, da bi te padle. V Sloveniji imamo opravka z nekurantno zalogo stanovanj, ki so bila zgrajena po previsokih cenah in na predragih zemljiščih in jih po želenih cenah sploh ni mogoče prodati. Pa tudi oddati ne.
Zato so se zdaj domislili, da bi za državna neprofitna stanovanja začeli zaračunavati tako imenovano tržno najemnino, ki bi bila v resnici administrativna in bi postala mehanizem za fiksiranje cene. Tako bi dobesedno proizvedli najemnike, ki jih zdaj ni. Po načelu, če ne gre Mohamed h gori, naj pride pa gora k Mohamedu.
Saj sama zamisel ni napačna, le vrstni red bi moral biti obrnjen. Najprej poceniti stanovanja, potem pa začeti zaračunavati tržne najemnine. Ne pa umetno producirati tisoče najemnikov in povrhu z doplačili financirati še socialno šibke, samo da se lahko vzdržuje zdajšnja raven cen. Na koncu pa reči: "No, zdaj smo pa ustvarili normalen najemni trg." Za poljubno definicijo pojma normalno, ja.
Kakšna pot bi bila prava po vašem mnenju? Kaj bi bilo treba storiti?
Dolgoročna rešitev je samo ena. Bistveno pospešiti in poceniti gradnjo stanovanj. Če so stanovanja cenejša, je manj ljudi socialno ogroženih. Država lahko z manj denarja kupi več socialnih stanovanj ali pa lažje doplačuje najemnine. Gospodinjstva imajo na voljo več razpoložljivega dohodka, kar omogoča, denimo, ustvarjanje pokojninskih prihrankov in preprečuje prihodnje socialne težave. Povrhu pa je to dobro za kapitalizem.
Enostavnejša gradnja pomeni večjo odzivnost ponudbe na povpraševanje in cene se zato manj napihujejo. Poceni gradnja pa pomeni, da se lahko nova stanovanja prodaja z dobičkom in so kljub temu še vedno dostopna povprečnim gospodinjstvom. Tako je kupcev zadosti in gradbena podjetja imajo delo.
Stanovanjski program ne sme biti socialni program, ampak mora zasledovati cilj, da si vsi, ki niso socialno ogroženi, lahko stanovanje kupijo ali pa ga najamejo s tistim, kar zaslužijo z delom. Izogibati se moramo ukrepom, ki spodbujajo povpraševanje in s tem dvigujejo cene. Nobenih umetnih dvigov kupne moči, ki je ni, npr. z državnim subvencioniranjem obrestne mere. Nobenih signalov prodajalcem, da bo država množično pokupila zaloge stanovanj po nekakšnih pravljičnih poštenih cenah. Takšne intervencionistične politike stanje le poslabšujejo.
Nujni ukrepi vsake bodoče vlade morajo iti v smer večanja razpoložljivosti zazidljivih zemljišč tam, kjer so cene najvišje, to je v okolici urbanih središč. Več ponudbe pomeni več konkurence in nižje cene. Gradi naj se na terenu, katerega konfiguracija ne povzroča nepotrebnih stroškov. Bistveno naj se pospeši postopke prostorskega planiranja.
Vzpostavi naj se nadzor nad višino komunalnih prispevkov tam, kjer se dogajajo ekscesi. In hitreje in manj komplicirano naj se izdaja dovoljenja za gradnjo. Da se ne bo dogajalo več, da stanovanjski sklad tri leta čaka na dovoljenje za gradnjo stotin stanovanj zato, ker se uradniki pogovarjajo o bridki usodi manjšega potočka na parceli.
Vsak izmed naštetih ukrepov gradnjo nekoliko poceni, skupaj pa bi omogočili za nekaj deset odstotkov nižje prodajne cene.
Če mene vprašate jih je treba pustiti, da propadejo, če se ne morejo preživeti.
Islandci so rekli ne, ne bomo plačevali kar ste za j.....
Če so zakoni taki kot so se jih naj spoštuje, drugače imamo DURS pa naj preveri, tudi pri Ivanu naj začne, ker s samo poslansko plačo ne moreš priti do milijonov OJROV!
Kot ekonomist bi moral vedeti, večja je ponudba, nižja je cena in obratno, tako je v tržnem kapitalizmu.
Če pa z zakonom ali kako drugače prisilimo, da se naprimer cena stanovanj zniža gre to v plansko ekonomijo (socializem,...) ali pa v ekonomsko diktaturo. Pri slednjem je potreben diktator, to smo včerja dobili, torej čakam na izvajanje kot ste ga opisali g. Štih.
Bogi ljudje pod to oblastjo!
Letos pričakujem gdč. Šobo, da bo ponovno pred parlamentom s kockami!
Potem bo manj praznih stanovanj, občine bodo pa gledale da bodo na razpolago parcele da se gradi.
S tem se ne bi strinjal. Mislim da ta komentar izžareva miselnost, da mora vse, kar se gradi, biti super in "nadstandard". Preprosto gre za to, da za vse zgoraj našteto obstajajo standardi, ki se jih je treba držati, da se sploh lahko gradi, drago ali poceni. Ravno to, da mora bit vse še nekaj več, pa je tisto, kar pripomore k umetno visokim cenam.
78. člen ustave pravi:
Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199133&st
evilka=1409
VSAK DRŽAVLJAN, BI MORAL IMETI PRAVICO, DO SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ENE NEZAZIDLJIVE PARCELE! SAMO TO BI KONČALO KORUPCIJO PRI SPREMEMBI NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ!
bolje da se spodbuja naselitev obstoječih kot pa gradnja novih, če mene uprašaš. vendar očitno gradbeni lobij drugače misli...
Tu je problem, ker tastari več ne morejo "seksat" pol se jim pa "na volitvah utrga" in to politiki vejo in pol je to kar mamo...mladi pa najebemo, ker je tastarih vedno več...
Trg bi bil ok, če bi imel proste roke. Potem pa so povezani vsi klinci od politikov, starogardistov, bankirjev, kriminalcev... ki trg kar ukrojijo po svoji meri. Namesto, da bi jim dali znak, da je za tako ravnanje zero tolerance, nas jih gre 28% voliti. :P
Sami smo si krivi za drek, ki ga imamo, in prosim, začnite se zavedat, da kriterij, koga voliti ne bi smele biti neumnosti, kot so odnos no NOB, verouk v šolah, in ali je bil vaš dedek rdeč ali bel. Kako se nas/vas da hitro zamotiti... kure človeške slovenske.
in ta je eden glavnih pogajalcev? eh ja...ampak če nič drugega človek lahko hitro ugotovi kako ga zmest in s tem mu znižat pogajalsko pozicijo...
pogajanja več ur do lakote-narezki-piškoti-krofi-press...
ker ravno pospravljam svoj PC, nekaj zanimivih copypejstov:
"Četudi so v primerjavi s stanovanji v drugih reformnih državah Srednje in Vzhodne Evrope sorazmerno dobro opremljena, so stanovanja v Sloveniji nekoliko manjša in je v njih več stanovalcev na sobo, razmerje med številom gospodinjstev in številom stanovanj pa je v Sloveniji najnižje med njimi.
Število stanovanj na tisoč prebivalcev se je v Sloveniji med leti 1991 in 1996 sicer povečalo s 329,2 na 346,0, vendar je bilo to eno od najmanjših povečanj od leta 1980 dalje. S tem je bilo doseženo skoraj enako razmerje kot npr. v Litvi, Moldovi, Romuniji. Kam to skupaj z nekaterimi drugimi povezanimi stanovanjskimi podatki sicer uvršča Slovenijo v primerjavi z nekaterimi naključno izbranimi evropskimi državami, prikazuje preglednica:
Država S/1000 %kop %CK nova S/1000
Francija 484,0 97,0 81,8 6,9
Madžarska 394,0 79,6 48,2 2,4
Avstrija 391,0 95,4 68,9 6,6
Slovenija 346,0 87,1 64,0 2,9
Poljska 299,0 78,6 69,2 1,7
S/1000= število vseh stanovanj na 1000 prebivalcev leta 1996 (*1995)
%kop = stanovanja s kopalno ali pršno kadjo v % od vseh stanovanj
%CK = stanovanja s centralnim ogrevanjem v % od vseh stanovanj
novaS/1000= število v letu 1995 zgrajenih stanovanj na 1000 prebivalcev
V popisu 1991 je bilo od vseh stanovanj le 4% praznih, znotraj 96% zasedenih stanovanj so prišteta tudi stanovanja neprimerna za bivanje (glej tabelo), "ker nimajo osnovne sanitarne opreme, znatno pa je tudi število stanovanjskih enot, ki sploh niso namenjene stanovanjski rabi (sekundarna stanovanja oziroma vikendi, stanovanja v poslovni rabi, stanovanja izven sleherne rabe). "
vir: zbirka Državnega zbora, sprejeti akti: Nacionalni stanovanjski program (NPSta), Številka:805-01/90-3/153, 10.5.2000
Je pa velika past v tem, da bi se za zazidljiva zemljišča razglasila, tista, ki omogočajo najcenejšo gradnjo. To so praviloma prvovrstan kmatijska zemljišča in zaplate gozda sredi delno urbaniziranih področij. Na dolgi rok je veliko bolje pozidati že sedaj degradirana območja, kot so razne gramozne jame, opuščeni industrijski objekti in slaba kmetijska zemljišča, ampak praviloma je tam gradnja dražja.
Druga past je cenejša gradnja, dokler to pomeni manj birokracije in manj stroškov preden se sploh pripelje bager na parcelo, je to uredu. Ko pa to pripelje do nižanja standardov za prihranke energije, protipotresno varnost, ocene vplivov na okolje in sosede ter gradnje razpotegnjenih kolosov izjemno nizke kvalitete, potem se viša poraba energije za ogrevanje, višje škode ob potresih, padec kvalitete bivanja ter pojav getov.
Predvsem je pravi odgovor končno uvedba davka na nepremičnine, pri čemer bi morali imeti neko splošno olajšavo, recimo 25-50 000 € na stanovalca in progresivno obdavčenje za vsa stanovanja kupljena z namenom investicije in oddajanja v najem. Če bi se iz dohodnine iločili dobički od najema in se ta denar pobral direktno zaradi samega lastništva nepremičnine, bi propadel sivi trg in obenem bi to izjemno stimuliralo dajanje v najem. Če nekdo poseduje stanovanje, ki ga lahko oddaja za recimo 500€ (vredno recimo 100 000€), bi moral plačati približno toliko davka na nepremičnine, kot bi sicer plačal najemnine, (cca 20%), kar bi zneslo 1-%1,5% (1000-1500€ letno), če pa bi v tem stanovanju živel sam z družino (3 osebe) pa seveda občutno manj (25000k€ olajšave na člana X3, 0,5% od ostanka = 125€)
To je samo nakladanje Štiha- o tem ćivkajo že vrabci.
Če maš 700 neto, ti lahka za anuiteto trgajo 115 €, ker ti mora na računu ostat življenski minimum Na 30 let to pomeni 41400€ plačanih anuitet. Običajen pribitek na 30 let pa je 2,25%. Js mam 30k na 10 let, 6M + 1,95%, bom v 10 letih s sedanjo anuiteto plačal vrnil nekaj čez 36k€. Na hitro bi rekel, da ob običajnem 30 letnem pribitku 41400€ ni dovolj.
Previsok delež lastniških stanovanj pa je slaba stvar zato ker onemogoča mobilnost dela/delovne sile. Le koliko ljudi ljudi se bo preselilo npr. iz Ljubljane v Maribor če tam dobi recimo 300eur višjo plačo? Saj če maš v lasti stanovanje v lj se ti še splača ne... Kaj šele da bi se ljudje premaknili vn iz države.
Zapečkarstvo in nemobilnost vkoreninjena v družbo.
Kitajci pa 30 nadstropni hotel zgradijo v 15 dneh!
vsaka čast.
No to nam samo pove, da je Slovenija na Balkanu, tako geografsko in po mentaliteti Slovencev- že videno. Torej zahodno evropskega razmišljanja verjetno nigdar ne bo, se bo treba sprijaznat.
V tujini imajo ponekod prazne stanovanjske enote obdavčene tudi do 10% vrednosti na leto. In uganite - takšnih skoraj ni, ker se prazno stanovanje enostavno ne splača imeti. Pred časom pa sem prebral, da je samo v Ljubljani 14000 praznih stanovanj (verjetno jih večino oddajajo na črno).
Mislim, da je to bil tudi smisel popisa nepremičnin (ki je, tako kot vse v Sloveniji, po mojem mnenju bil preplačan in vprašanje, v koliko letih se bo ta denar povrnil v blagajno), ker drugače je njihovo obdavčenje težko izvedljivo.
Ima pa Štih prav, naš trg propada, ker banke ne dajo zaseženih stanovanj na trg po nižjih cenah, ker bi potem morali priznati, da imajo manj denarja, kot imajo sedaj navedeno v papirjih, čeprav je ta denar fiktiven, ker po tej ceni stanovanj nihče ne bo kupoval. In čeprav sem levičar, upam, da naslednja vlada to uredi. Janši sicer sploh ne zaupam, ampak Janković je pa sam trgovec z nepremičninami, ki bi verjetno na tem področju ščitil banke in samega sebe ... Electa je že tako ali tako v minusu.
V trenutnem stanju, ki so ga že predhodniki opisali, je EDINI učinkovit ukrep, ki bi takoj problem odpravil in zagnal trg nepremičnin, primerna OBDAVČITEV NADSTANDARDA IN PRIHODKOV OD NJEGA!
# 22.01.2012 ob 08:27
to kar Ti pises, velja kvecjemu za razvite zahodne trge, kjer je demokracija uveljavljena in kapitalizem tece. Definitivno pa to ne velja za Slovenijo, kjer se gremo, zdaj ze na vsakem koraku opevan pajdaski kapitalizem. Nekaj samo oklicanih elitnezev drzi celotno Slovenijo v sahu in nic ne kaze, da so bo kaj spremenilo, seveda dokler ljudem ne bo dovolj dokpitalizacij bank!!
za 700€ plače neto ne dobim 30000€
na 30 let
če šparam 200€ 30 let je to čez 70000€
pa še za povrh visoke obresti ker banka sama nima denarja in si ga mora izposodit da meni bi dala kredit
popolna beda.
Ne vem zakaj imamo toliko bank v sloveniji!??
Je pa to področje kompleksno, je funkcija več spremenljivk (najemnin, posojilne politike bank, urbanistične politike, gredbene politike, socialnih dejavnikov, raznih lobijev, počasnosti upravnih postopkov glede GD, lokacije,...).
Vseeno napovedujem selektivni padec cen za 20-30%, realno, v naslednih dveh letih.
Potem pa pravijo, da pravna in uradna slovenska drzava deluje......pa ne me spravljat v smeh no......sam kriminal vas je!
Prvo kot prvo, naj se gradi takšna stanovanja, ki zadostijo osnovnim potrebam ljudi. Jebeš luksuz če si ga ne moreš privoščit.
Ampak je to žal nemogoče ker ljudje,ki o tem odločajo povečini živijo od najemnin
V Ljubljani ima vsaka stanovanjska zgradba 50% enot, ki so reklamirane v Oglasniku, tako za najem kot prodajo.
Bivanje v garsonieri, z stroški 350 € najemnine+ 180€ položnice, ob plači 800€, je Slovenija katastrofa !
Štih, kaj v tej državi se le prihodke od dela zna obdavčit, kdor živi od rentaštva( beri najemnin) pa se ga pusti pri miru? nebi mogli razbremenit tistih pod 1000 evrov plače dohodnine? s tem bi spodbujali tudi zaposlovanje in samozaposlovanje ljudi, nadomestilo pa bi dobili od davka na višek nepremičnin!
Kaj to to je pa tabu, ŠtIh?