Vaša ocena: 
Ocena 2,3 od 25 glasov
Ocenite to novico!
| Šlo je za dolgoleten boj, da so ljudje okoli njih začeli to dojemati kot problem. Brez njihovega aktivizma mi o izbrisu ne bi vedeli nič in bi to ostala tabuizirana tema. | ||
| Uršula Lipovec Čebron | ||
Izbrisani so učitelji strategij preživetja, učitelji poguma. Niso zgolj žrtve, ampak tudi junaki, ki so znali preživeti tisto, česar si sami ne moremo zamisliti, je dejala Uršula Lipovec Čebron.
Ob 20. obletnici izbrisa prebivalcev Slovenije iz registra državljanov so avtorji in avtorice knjige Zgodbe izbrisanih prebivalcev spregovorili o manj znanih vidikih izbrisa. Knjigo sta uredili Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn. Sestavlja jo 27 zgodb izbrisanih posameznikov in posameznic. Svoje zgodbe so izbrisani napisali skupaj s študentkami in študenti Fakultete za socialno delo in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Spomnimo ...
Brez opozorila, brez pravnega postopka in brez možnosti pritožbe je Slovenija 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25.671 državljanov drugih republik, ki si zaradi različnih razlogov niso uredili statusa ali pa so bile njihove vloge zavrnjene. Na popravo krivic še vedno čakajo.
Slovensko ustavno sodišče je kar dvakrat ugotovilo kršitev ustave v primeru izbrisa, na kršenje človekovih pravic pa so opozarjali tudi v vrsti mednarodnih mehanizmov prava človekovih pravic, so zapisali na spletni strani Amnesty International. Kljub temu je bil prvi korak za izboljšanje položaja izbrisanih storjen šele leta 2010, ko so s spremembo zakonodaje skušali urediti statusni položaj izbrisanih. Vendar pa pri tem velja opozoriti, da so zakonske spremembe pomanjkljive, saj omogočajo le možnost, da izbrisani ponovno zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje.
Zakon o izbrisanih po mnenju mnogih restriktiven
Kot je povedal Blaž Bajič, eden od soavtorjev knjige, zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji izbrisanim nalaga cel kup obveznosti. Med drugim morajo tako dokazati, da so državljanstva vredni. Prav tako morajo dokazati bivanje v Sloveniji, vendar pa je to v primeru izbrisanosti zelo težko. Bajič je še dodal, da je zakon restriktiven, kar dokazuje dejstvo, da je v dobrem letu in pol zgolj 55 ljudi uspelo urediti svoj status, in sicer od okoli 13.000 vloženih vlog.
Da je zakon restriktiven, se je strinjala tudi Lipovec Čebronova, ki pa je še opozorila, da "obstaja na nivoju upravnih enot velika neinformiranost glede tega zakona". "Gre za zavlačevanje. Kot da izbrisani želijo nekaj, do česar niso upravičeni," je povedala.
| Predsednik DZ-ja Gregor Virant je sprejel predstavnike organizacij Amnesty International Slovenija, Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije in Mirovnega inštituta, ki so mu predstavili problematiko izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Predstavnikom izbrisanih je predlagal, da se s predlogom za zakonsko spremembo obrnejo na poslanske skupine. Predstavniki izbrisanih so ga namreč opozorili, da postopki za pridobitev statusa tečejo predolgo, tudi devet mesecev ali več. Tu se je strinjal, da morajo biti postopki rešeni v zakonskem roku dveh mesecev. |
Vsaka zgodba govori zase
Svojo težko izkušnjo sta z obiskovalci delili Ana Mezga in Mirjana Učakar, ki sta se pod svojo zgodbo v knjigi tudi podpisali. Vsaka zgodba govori zase, saj sta obe gostji izbris doživeli na drugačen način. Učakarjeva je med drugim povedala, da je kljub rojstvu v Sloveniji in opravljeni osnovni in srednji šoli ter študiju po izbrisu morala opravljati izpit iz slovenščine. Mezgova pa je pozvala zbrane, da preberejo vsaj eno zgodbo in se poskusijo postaviti v kožo izbrisanih. "Predstavljajte si, da le pet let živite brez zavarovanja," je predlagala.
Ob koncu je Lipovec Čebronova še dejala, da je glavni problem, na katerega želi opozoriti, ta, da se v javnosti ne problematizira izbrisa, "ampak tiste, ki skušamo izbrisanim pomagati". Po njenem je bilo tako veliko zgodb prezrtih, tudi zgodbe mladih in otrok. "Ta del je verjetno eden najbolj tragičnih delov izbrisa in gotovo precej prezrt," je sklenila.
Zgodbe iz knjige bodo v Hiši sanjajočih knjig skupaj z avtorji brali v nedeljo ob 11. uri, ko bo od izbrisa minevalo natanko 20 let. S tem želijo tematiko še bolj približati ljudem in jih spomniti, da zgodba še ni zaključena.
To vprašanje je postavil-a danes ob 12:47 ssn.V njem je vsa vsebina problemov.Nakladanje izven tega je zlonamerno,lažnivo in v cilju prevare.Pri tem mnogi sodelujejo...ali iz maščevanja,užaljenosti,ker se je zgodilo nekomu bližnjih ali za plačilo.Pohod V bruselj pred leti in valjanje po Šubičevi pred DZ je bil naročen cirkus.
Podelitev zakonskega statusa kar povprek t.i. Izbrisanim je navadno kršenje ustave in vseh mogočih zakonov. Ko so skupinsko uredili njihov status so jih dvignili nad ustavo in zakon. Nihče ne more preprečevati posamično obravnavo primerov pred zakonom. A ker t.i. izbrisani niso imeli zakonske možnosti za uspeh so jim levajzarji da bi si zagotovili verno volilno bazo podelili nezakonito abolicijo. A glej ga zlomka t.i. izbrisani so pustili na cedilu LDS in volili svojega vožda Jankovića, vsaj nekaj pravice v tej nepravični zgodbi in ogledalo za kakšne ljudi gre.
Sem omenil gozdove?
večina so to ljudje, ki so hrepeneli po vrnitvi JLA v Slovenijo in vrnitvi starih privilegijev,
slovensko državo pa so prezirali in jim je bilo izpod časti pobrigati se za naše državljanstvo!
Sam ne pa tukaj nabijat, da so revčki, ker so imeli čas in možnost si urediti status.
Toda: narod ima dost tega izsiljevanja. Napadi le krepijo napadenega.
Sicer sem bil pa prepričan, da je to zaključeno.
Izbrisani orodje v rokah politikantov.
Če nočeš biti državljan, bodi tujec. OK. Toda potem imej tudi pravice tujca (še enkrat: namesto, da bi jih prestavili v register tujcev, so jih izbrisali iz registra stalnega prebivalstva.).
Sicer se strinjam: 25000 izbrisanih, 25000 različnih zgodb. Vseeno, meni se zdi že 5500 izbrisanih otrok grozljivo veliko število. Ti res niso bili nič krivi.
Lojalnost: če bi bila recimo po rodu iz Hrvaške in živim v Slo, imam pravico do hrvaškega državljanstva, ne? Sem s tem nelojalna Sloveniji? Mogoče, meni se sicer ne zdi. Ampak ta pravico imam in če sem jo 1991 hotela obdržat, so me izbrisali.
# 23.02.2012 ob 00:09
Veš kaj, ne me basat z debelimi besedami, ker tanko serjejo, ok?
Nisem ti jaz en mulc, ki me bo žejnega vozil čez vodo, vem kaj se je takrat dogajalo, kašne so bile reakcije in kaj so bili razlogi, v redu?
Imaš tehten razlog za svoje besedičenje?
Daj mi ga prosim navedi, pa menda nisi bil v kakem gulagu v rusiji, da si zamudil to možnost, haloooo!
In problem je bil razpad Jugoslavije, saj niso mogli obdržati JU državljanstva, morali so si samo nanovo uredti ustrezno državljanstvo kake novonastale države na ozemlju bivše JU in si potem obnoviti status tujca s stalnim bivališčem in vsemi pravicami!
So pa krive tudi upravne enote, ker niso pravočasno obvestile teh nekaj tisoč problematičnih oseb in danes bi imeli mir! Tu še ni jasno, kdo je zatajil!
Primer moje tašče, čista Slovenka, vse življenje je preživela v Sloveniji, le rojena je bila v Bosni, ker sta bila pač njena starša takrat tam na začasnem delu. Tudi ona je morala vložiti zahtevek za državljanstvo in ga je seveda brez problema dobila. Vsi ljudje, ki so si takrat slovensko državljanstvo želeli, so ga dobili. Tistim, ki si ga pa niso želeli, pa se je seveda zgodil izbris, če nočeš biti državljan, prav, pa bodi tujec.
Izbrisane bi sicer razdelil v tele skupine:
1. Ljudje, ki so v Sloveniji kontinuirano prebivali od dneva plebiscita (pogoj za pridobitev državljanstva) do izbrisa in zaradi objektivnih razlogov niso uspeli pridobiti državljanstva. So bili bolani, so bili na začasnem delu v tujini, kakršenkoli objektiven razlog šteje. Ti so po mojem mnenju bili resnično oškodovani in si zaslužijo pošteno odškodnino od države, ki jih je tako kruto oškodovala. Teh je nekaj sto, samo kakšen odstotek ali dva od skupnega števila izbrisanih.
2. Ljudje, ki so v obdobju od plebiscita do izbrisa prebivali v Sloveniji, ampak si državljanstva niso pridobili zato, ker niso hoteli izkazati lojalnosti Republiki Sloveniji. Nekateri med temi so celo špekulirali, da bodo ob ponovni okupaciji Slovenije s strani JLA zaradi te nelojalnosti do Slovenije pridobili posebne privilegije. Teh je nekaj tisoč, nekje med 10 in 20% vseh "izbrisanih" in so si za svoj neurejen status popolnoma sami krivi. Zaradi tega, ker so dejansko kontinuirano prebivali v državi v tistem času, si morda zaslužijo podelitev stalnega bivališča za nazaj, ne pa tudi državljanstva in odškodnine. Zakaj bi Slovenija nagrajevala tiste, ki so igrali na to, da bodo pridobili privilegije s tem, da izkazujejo nelojalnost tej državi?
3. Ljudje, ki so se ob osamosvojitvi preselili na jug, ker tukaj pač niso želeli živeti in se tukaj niso odjavili. Teh ljudi Slovenija ni več zanimala, uredili so si svoj status in prebivališče v drugih državah in cela situacija z izbrisom jih ni niti malo zadevala, dokler niso slišali za možnost odškodnine. Tedaj so seveda začeli tuliti, kakšne žrtve so bili in zahtevali odškodnine. Taki si ne zaslužijo ne podelitve stalnega bivališča ne državljanstva in ne odškodnine, kvečjemu bi jim dal nekaj let zaporne kazni za poskus goljufije. Takih je velika večina, nekje med 80% in 90% vseh izbrisanih. Te bi bilo najbolje povsem ignorirati, izselili so se in s to državo nimajo nič.
predvsem Rusov.V Sloveniji je pa na cca 2000000 ljudi
izbrisano samo nekih 25 tisoc.Nekdo nacrtno nagaja
Sloveniji,izgleda.
Kolikor jih jaz poznam so profesorji dvoličnosti in hinavščine ter strahopetni oportunisti.
Na drugi strani je nekaj deset primerov teritorialcev, ki so leta 1992 postali izbrisani. Primer teritorialca, rojenega v Celju, starši Slovenci, 10 dni branil Slovenijo, za to dobil priznanje. Leta 1992 - izbrisan.
http://www.izbrisani.org/Izbrisani%20Bra
nilci.htm
Zanima me, kdaj bo država, ki je večinsko vodila JLA v času agresije, plačala vojno škodo Sloveniji?
Se strinjam, da ne gre vse izbrisane metati v en koš. Drugo vprašanje pa je ali so bili izbrisani po krivici. Recimo: grem živet v tujino in pridobim dovoljenje za bivanje. Še vedno imam pravico ostati Slovenka in imam pravice, ki pripadajo tujcem.
V primeru izbrisanih je bilo tako: če nisi vzel slo državljanstva, si izgubil vse pravice (vse imetje,službo,soc.pravice, zavarovanja), dejansko si nezakonito hodil po cesti.
Še to: število mladoletnih izbrisanih je po uradnih podatkih MNZ-ja več kot 5500.
Pa se opravičujem: zgoraj sem napisala, da so jih izbrisali iz registra stalnega prebivališča - pravilno je register stalnega prebivalstva.
Mnogo premajhno število. Leta 91 smo ustanovili novo državo, v kateri bi moralo biti omogočeno avtomatsko pridobiti državljanstvo le avtohtonim prebivalcem države. Vsi priseljenci, bi morali zaprositi za državljanstvo in dokazati, kje so bili med osamosvojitveno vojno in kaj so takrat počeli. Tistim, za katere bi se ugotovilo, da so do slovenskega državljanstva upravičeni, bi morali nanj čakati najmanj 10 let, v tem času pa nebi smeli biti kaznovani ali biti v kazenskem postopku.
Slovenija bi bila veliko mirnejša in kulturnejša država.
Zgornje je pomenilo izbris iz registra stalnega prebivalstva.
Če bi bila leta 1991 prebivalka Slovenije, a s potnim listom Albanije, Afganistana, ... Zambije, Zimbabveja, bi si mislila, da bom s prebivalci bivših republik SFRJ pravno izenačena. Torej, še vedno bomo lahko vozili avto, hodili v službo, imeli zdravstveno zavarovanje, rojevali zakonite otroke, se šolali, le volilne pravice ne bomo imeli.
Če bi izbrisane izenačili s tujci, bi jim odvzeli le volilno pravico. Ker so jim odvzeli stalno prebivališče, so jim odvzeli vse pravice, ki sicer pripadajo tujcem (pravica do bivanja, zavarovanj, službe, šolanja, ..).
Strinjam se, da je bilo nekaj ljudi resnično oškodovanih in so zaradi izbrisa veliko pretrpeli in ti si po vsej pravici zaslužijo pravično odškodnino in retroaktivno povrnitev vseh statusov. Vendar večina izbrisanih ne spada v to skupino in tistim ne bi smeli dati ne slovenskega državljanstva in ne odškodnine.
Se splača prebrat - postane marsikaj bolj razumljivo ali pa še manj. Recimo to:
Med izbrisani so bili tudi rojeni v Sloveniji. Kako je to mogoče? Vsaj eden od staršev se je rodil v eni od bivših republik. Lahko si imel tudi takšno smolo, da so bili starši Slovenci, a ne biolški. Primer gospoda, ki je imel biološko mamo na Hrvaškem, a je ni poznal, ker je bil takoj po rojstvu posvojen.
Med izbrisani so bili tudi nepolnoletni. Tudi ti so bili rojeni v Sloveniji.
Nekaj je biti liberalen in svobodnjaški, a nekaj povsem drugega se je slepiti in opravljati dejanja, ki bi te prikazale v tej luči, čeprav so v velik posmeh poštenim ljudem in svojim državljanom.
Only in sLOVEnia. Včasih je te ljubezni kar preveč. Še posebej do takšnih in drugačnih prevarantov.
Če ne bi bilo izbrisanih, bi se ji bilo treba izmisliti.